"Božičkovi jeleni" na udaru: so res krivi ruski volkovi?

"To so Božičkovi jeleni. Imamo srečo, ker jih Božiček potrebuje samo en dan na leto. Mi jih imamo tako na voljo ostalih 364 dni." To je stavek, ki ga je Finec Juha Kujala skozi leta izustil že neštetokrat – kljub temu ga vsakič pove z nasmehom.

A v zadnjem času jelenom preti nenavadna nevarnost. Kujala skoraj dnevno naleti na njihove kadavre, krivdo za to pa pripisuje nepričakovanemu osumljencu: ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in vojni v Ukrajini, ki ima daljnosežne posledice.

Družina Kujala že več kot 400 let pase jelene v Kuusamu na severu Finske. Pred kratkim je začel tam sprejemati tudi množice turistov, ki prihajajo z vseh koncev sveta. Laponska, najsevernejša regija Finske, se oglašuje kot Božičkov dom, več sto tisoč jelenov, ki se prosto gibljejo po tem delu sveta, pa privablja tako otroke kot odrasle.

Kujala je izkoristil turistični bum in svojo kmetijo preimenoval v "Svet jelenov". Tam med drugim ponuja jogo z jeleni in vožnjo s sanmi skozi zasnežene gozdove. Za zajtrk ponuja jelenje salame, kupite pa lahko tudi konzervirano jelenje meso. Pri odgovoru na vprašanje, koliko jelenov si lasti, okleva. A ima jih veliko. Za obiskovalce so jeleni simbol Božičkove dežele, za Kujalo pa pomenijo preživetje.

Volkovi ubili 70 odstotkov jelenov več kot lani

Letos je najslabše leto za populacijo jelenov, ob obisku CNN pove Kujala, ki poklekne še ob enem kadavru. Jelena, ki ga opazuje, je pred nekaj dnevi raztrgal volk. Ko izgubi samico, je to še posebej boleče, saj traja približno dve leti, da jeleni spolno dozorijo, v povprečju pa samica skoti le enega mladiča letno.

Finsko ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ocenjuje, da z vsako ubito samico kmet utrpi izgubo v višini 1.572 evrov. Poleg tega zdaj ogromno časa porabijo za vlaganje zahtevkov za nadomestilo izgub, ki po mnenju Kujale ne pokrijejo njihovih stroškov.

"Res je žalostno. Toliko je volkov, da ogrožajo celoten sistem. Samo ubijajo, ubijajo, ubijajo," pove Kujala. "Če ne bomo ukrepali, čez nekaj let ta območja ne bodo imela več jelenov. To je žalostno, saj je tradicija reje jelenov najstarejša dejavnost na Finskem."

Podatki Finskega inštituta za naravne vire, ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva, potrjujejo, da je v zadnjih nekaj letih prišlo do dramatičnega povečanja populacije volkov na Finskem, in sicer s približno 295 pomladi 2024 na približno 430 volkov letos. Samo letos so volkovi ubili 1.950 jelenov, kar je 70 odstotkov več kot lani.

Je kriva vojna v Ukrajini?

Finci razloge za te napade volkov iščejo v Rusiji oziroma v vojni v Ukrajini, ki divja že skoraj štiri leta. Teorija je, da finske severne jelene ubijajo ruski volkovi, ki prečkajo več kot 1.200 kilometrov dolgo mejo med državama.

Vprašanje, zakaj volkovi iz ruskih obmejnih regij prehajajo na finsko ozemlje, je predmet nenehnih znanstvenih razprav. Nekateri ruski mediji so poročali o vplivu lesne industrije na habitate divjih živali v tem delu države.

Bolj priljubljena teorija med finskimi znanstveniki in pastirji severnih jelenov pa kaže na vojno v Ukrajini. Pravijo, da v Rusiji ne ulovijo več toliko volkov zaradi mobilizacije sposobnih moških, vključno z lovci, v vojsko. To lahko pripelje do velikega povečanja plenilcev. "Zdaj lovijo ljudi v Ukrajini in ni več nikogar, ki bi lovil volkove," Kujala zamahne v smer ruske meje.

Teorija znanstveno podprta

To, da krivijo Rusijo za svoje težave, je precej značilno za Fince, ki se že desetletja pripravljajo na morebitni konflikt s svojo sosedo. A ta teorija ni privlečena za lase – njihov inštitut za naravne vire je v zadnjem desetletju analiziral tisoče vzorcev volkov, pogosto odvzetih iz iztrebkov ali urina, in opazil močan porast volkov z DNK-markerji, ki jih pred tem na Finskem niso opazili. Tako je tudi znanstveno potrjeno, da so živali najverjetneje res prišle iz Rusije.

"Mislim, da bi ta teorija res lahko veljala. Lov na volkove na ruski strani se je znatno zmanjšal. Pred vojno v Ukrajini je bil zelo intenziven, za vsakega volka so izplačali visoko nagrado," je pojasnila znanstvenica Katja Holmala, ki že več let vodi analizo vzorcev iz izločkov volkov.

"Ustavite vojno"

Čeprav so finski volkovi še vedno uvrščeni med kritično ogrožene vrste, je vlada prejšnji mesec predlagala zakonodajo, ki bi dovoljevala lov na volkove. Naravovarstveniki so izrazili zaskrbljenost, vendar ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pravi, da je nadzor populacije nujen.

Na območjih, kjer redijo severne jelene, so izdali posebna lovska dovoljena, pastirji, kot je Kujala, pa se pogosto odpravijo v gozd s svojimi lovskimi psi in prečesavajo sneg v iskanju volčjih sledov.

"Ljudje, ki menijo, da ni prav, da ubijajo volkove, bi morali priti sem," pravi Kujala, ki upa, da bo rejo jelenov nekoč predal svojim štirim sinovom. "Morali bi videti, kako živimo in kako boli, ko izgubimo svojo jelenjad."

Kujala upa, da bodo prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa prinesla mir v Ukrajino, skoraj štiri leta po ruski invaziji. "Resnično upam, da se bo vojna končala. Gospod Trump, če me slišite: storite vse. Storite več, kot ste storili doslej. Poskusite ustaviti to vojno. Končajte jo."